NAŠA EKIPA
Na Inštitutu Addictiva delujemo po inovativnem terapevtskem modelu Relacijske družinske terapije in po metodi vedenjsko-kognitivne terapije. Vsi terapevti smo člani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in delujemo pod supervizorskim spremljanjem licenciranih supervizorjev.
MNENJA O NAS
Zakaj v poplavi psihoterapevtskih storitev izbrati ravno nas? V pomoč pri odločitvi so Vam lahko mnenja naših klientov, ki so nam zaupali svoje izkušnje z nami.
Poleg profesionalnih veščin (obrtniških psiholoških prijemov) je terapevtka imela tudi človeško toplino in je znala najti tiste kotičke osebnosti, ki so bili predolgo zanemarjeni in zapuščeni.
Že po nekaj seansah sem se s pomočjo terapevtke dejansko ponovno rodil, podoživel in osmislil svojo stisko ter se rešil ogrožajočih občutkov krivde. Vedno pa velja: “Without God, I can’t; Without me, God won’t.”
Ob terapevtki sem se vedno počutila varno, z njeno pomočjo sem našla deklico v sebi in z njeno pomočjo sem to deklico negovala in jo razvijala v žensko, ki ve kaj hoče, ki zna postaviti meje, žensko, ki sije.
Rečem lahko, da so to bili trenutki v mojem življenju, ki se jih bom vedno hvaležno spominjal kot nekaj izrazito pozitivnega, poučnega in dragocenega za mojo osebno in duševno rast.
V terapevtskem procesu sem čutila varnost, sprejetost, zaupanje. Nagovorjeno sem se počutila v pogovorih o spolni zasvojenosti in življenju nasploh, medosebnih odnosih, družini in zakonu. Hvala vam!
Všeč mi je bilo veliko spoštovanje do stranke in njene osebne zgodbe, upoštevanje osebnega ritma pri izvajanju terapije in iskren pogovor o tem ter dosledno upoštevanje profesionalne distance.
Terapevtka me je prejela toplo, me poslušala, delila z mano mojo bolečino. Marsikaj sva predihali skupaj, odkrivali boleče stvari iz preteklosti. Ob njej sem vedno bolj postajala svobodna.
Ko se odnos ali posameznik v življenju znajde pred novimi dejstvi, potrebuješ nekoga, ki tudi tvojega partnerja vidi takega kot je in ti pove, da se iz črepinj odnosa ne da več sestaviti povsem enake skodelice kot je bila, se pa da sestaviti drugačno, včasih boljšo.
Kljub temu, da v najhujši stiski nisem zmogla osmisliti takratne poti in trpljenja, ju danes, ob hvaležnem pogledu nazaj, lahko. Ženska, kakršna sem postala, se brez bolečine ob prehojeni poti, nikoli ne bi razcvetela.